Ko
danes s kakšnega hriba zremo na Kras, vidimo gozdnato pokrajino, iz katere
gledajo le kraške vasice, ki čepijo vrh vzpetin. Od blizu Kras vendarle
razkrije svoje travnike in pašnike, ki so kot čipke prepleteni z mladim
gozdom. A iz leta v
leto jih je manj, gozd nenehoma prodira in zarašča travnate ostanke. Kras je dolgo veljal za negostoljubno kamnito puščavo, kjer
gospodari burja. S pogozdovanjem so v 19. stoletju začeli Avstrijci, ki
so bili tedaj gospodarji. Domačinom ni bilo po volji, saj jim je jemalo
prostor in spreminjalo podnebje, ki je postajalo vlažnejše, burja pa je
izgubljala moč. Pogozdovanje je bilo težavno, drevesa so se le težko
vkoreninila na kamnitih pobočjih. Kot najuspešnejše se je pokazalo
sajenje črnega bora, ki na Krasu ni samonikel. Le dobrih petdeset let
stare fotografije še prikazujejo golo kamnito površje, kjer danes zelenijo
gozdovi. Prelomnico v razvoju je pomenila prepoved reje ovc in koz po drugi
svetovni vojni. Tedaj se je gozd začel zaraščati po naravni poti in
se še vedno širi. V samoniklih gozdovih na Krasu prevladujejo črni
gaber, puhasti hrast in mali jesen, v višjih predelih tudi bukev. Koralni grebeni v tropskem morju s svojimi koralami in
raznobarvnimi ribami veljajo za višek naravne raznovrstnosti, ravno tako
tropski deževni gozd, ki še vedno skriva množice neopisanih vrst živali in
rastlin. Ne enega ne drugega ne premoremo v Sloveniji, a če želimo
opazovati naravno raznovrstnost v vsem njenem sijaju, se lahko odpravimo na
kamnite kraške travnike in zaraščajočo gmajno. Namesto koral je tu osnova prehranjevalnih
verig velika raznovrstnost rastlin. Na kamnitih tleh z malo prsti uspevajo
druge kot na globljih, ki se že zaraščajo z grmovjem in drevjem. Marca
na Krasu prevladujejo rumeni odtenki, saj med grmovjem zacveti dren, na
kamnitih pašnikih pa pritlikavi Tommasinijev petoprstnik. Med prvimi
zacvetijo tudi rastline s čebulicami, korenikami ali gomolji, ki iz
podzemnih zalog črpajo moč za svoje barvito cvetje. Do poletne suše
morajo dokončati svoj razvoj in roditi semena za razvoj novega rodu.
Drobni modri cvetovi jagodaste hrušice zacvetijo že marca. Med suho travo
nekaj kasneje kimajo sramežljivi kosmatinci, ki se obračajo v tla, kot
bi jih bilo sram pokazati temnovijolične cvetove pod kosmatim puhom, ki
jih varuje pred pozebo. Aprila pobelijo kraško gmajno cvetoče rešeljike,
ki se jim marsikje pridružijo bele narcise. Kot bi hotele družno pripraviti
iluzijo zasnežene pokrajine, ki jo pozimi tu le redko doživimo. Za prvomajske
praznike navadno cvetijo ilirske perunike, nekaj kasneje pa okrog grmovja
svojo lepoto razkazujejo rožnati cvetovi jesenčka. Da najdemo gorsko
logarico, moramo imeti srečo, saj je ta sorodnica močvirskega
tulipana redka. Marsikatera trata posrebri, ko
se sončna svetloba ujame v puhaste rese trave bodalice. Najbolj pa nas
vzradosti, ko za grmom uzremo velike rdeče cvetove potonik. Rastline so hrana množici neverjetno raznolikih žuželk, od
kobilic, hroščev in gosenic, ki jih obgrizujejo, do čebel, ki z
njimi živijo v sožitju. Žuželke so hrana plazilcem, predvsem kraški
kuščarici, žabam in pticam. Nekatere ptice, ki so drugod že skoraj
izginile zaradi spreminjanja okolja, ki ga povzroča sodobno kmetijstvo,
so na Krasu še vedno pogoste. Velika raznovrstnost življenja na Krasu je posledica njegove
lege na robu sredozemskega sveta. Sredozemlje je z vrstami najbogatejši del
Evrope in ena izmed vročih točk življenjske raznovrstnosti na
svetu. V tako imenovanih vročih točkah najdemo največ
endemičnih, samosvojih rastlinskih in živalskih vrst, torej
največji delež naravne raznovrstnosti. Raznolika geološka zgodovina
sredozemskega prostora in dejstvo, da so v njem našle zatočišče
mnoge vrste med hladnimi ledenimi dobami, sta vzroka za naglo evolucijo življenjskih
oblik v tem prostoru. Na Krasu najdemo zahodno- in vzhodnomediteranske vrste,
saj leži na meji teh dveh favnističnih regij. Leži tudi na
stičišču sredozemskega in celinskega sveta, zato ga naseljujejo
prebivalci obeh. Nekoč v preteklosti je gotovo obstajala tudi vez z
vzhodnoevropskimi stepami, na kar kaže navzočnost nekaterih vrst.
Mozaično prepletanje travniških in gozdnih združb dodatno bogati
prostor, saj ga naseljujejo tako travniške kot gozdne vrste. Prav trenutek,
ko travnik prepustimo razvoju in s tem zaraščanju, postane najbolj
gostoljuben večini rastlin in živali. |
Rastline kraških travnikov |
Živali kraških travnikov |
|
Foto © Andrej Gogala