Rastline Kraškega roba

V zavetju sten

Črničevje (Quercus ilex) nad Osapsko steno, februarja 2000.

Fagaceae - bukovke

Zimzeleno trdolistno drevo je tudi širokolistna zelenika (Phillyrea latifolia). Osp, marca 2000.

Oleaceae – oljkovke

Cvetoč lovor (Laurus nobilis), marca 2000.

Lauraceae - lovorovke

Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii). Osp, aprila 2000.

Endemit!

Caryophyllaceae - klinčnice

Osapska stena je zatočišče sredozemskim rastlinam in živalim, ki jih tako daleč na severu težko najdemo. Trdolistni zimzeleni grmi sicer rastejo posamezno tudi drugje po Kraškem robu, a jih nikjer v Sloveniji ni skupaj toliko kot tu. Zimzelena makija sredi stene tvori pravcat gozdiček, do katerega pa je težko priplezati. Lažje je obiskati posamezne grme zimzelenega črničevja, lovora in širokolistne zelenike na vrhu stene in ob njej. Največjo tukajšnjo naravno znamenitost pa lahko najdemo v senčnih razpokah na sami steni. Majhni beli zvezdasti cvetovi na grmičasto razvejanih rastlinah pripadajo endemični Tommasinijevi popkoresi, ki je razširjena le po kraških robovih od Italije do hrvaške Istre.

Na skalah Kraškega roba ponekod dehti alpski volčin (Daphne alpina). Kuk, maja 2000.

Thymelaeaceae – volčinovke

Travišča na Velem Badinu poleti z belimi socvetji prekrije bleda obloglavka (Cephalaria leucantha). Avgusta 2000.

Dipsacaceae - ščetičevke

Piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis) porašča skalne stene Kraškega roba. Veli Badin, septembra 1998.

Campanulaceae - zvončičevke

Raznolistna mačina (Serratula lycopifolia) je na evropskem seznamu vrst, ki potrebujejo zaščito. Raste v Čičariji, nad vasmi Rakitovec in Zazid, posebno pogosta je pod robom Kavčiča. V Sloveniji uspeva le še na Vremščici. Čeprav je greben Kavčiča, Goliča in Lipnika poln redkih in celo endemičnih rastlin in živali, je prav raznolistna mačina zaslužna, da je uvrščen v območje varovanja Natura 2000.

Kavčič, junija 2008 (levo) in junija 2009 (levo spodaj).

Asteraceae - nebinovke

Kraški rob

Življenje Kras