Življenje

Ko danes s kakšnega hriba zremo na Kras, vidimo gozdnato pokrajino, iz katere gledajo le kraške vasice, ki čepijo vrh vzpetin. Od blizu Kras vendarle razkrije svoje travnike in pašnike, ki so kot čipke prepleteni z mladim gozdom. A iz leta v leto jih je manj, gozd nenehoma prodira in zarašča travnate ostanke.

Kras je dolgo veljal za negostoljubno kamnito puščavo, kjer gospodari burja. S pogozdovanjem so v 19. stoletju začeli Avstrijci, ki so bili tedaj gospodarji. Domačinom ni bilo po volji, saj jim je jemalo prostor in spreminjalo podnebje, ki je postajalo vlažnejše, burja pa je izgubljala moč. Pogozdovanje je bilo težavno, drevesa so se le težko vkoreninila na kamnitih pobočjih. Kot najuspešnejše se je pokazalo sajenje črnega bora, ki na Krasu ni samonikel. Le dobrih petdeset let stare fotografije še prikazujejo golo kamnito površje, kjer danes zelenijo gozdovi. Prelomnico v razvoju je pomenila prepoved reje ovc in koz po drugi svetovni vojni. Tedaj se je gozd začel zaraščati po naravni poti in se še vedno širi. V samoniklih gozdovih na Krasu prevladujejo črni gaber, puhasti hrast in mali jesen, v višjih predelih tudi bukev.

Koralni grebeni v tropskem morju s svojimi koralami in raznobarvnimi ribami veljajo za višek naravne raznovrstnosti, ravno tako tropski deževni gozd, ki še vedno skriva množice neopisanih vrst živali in rastlin. Ne enega ne drugega ne premoremo v Sloveniji, a če želimo opazovati naravno raznovrstnost v vsem njenem sijaju, se lahko odpravimo na kamnite kraške travnike in zaraščajočo gmajno. Namesto koral je tu osnova prehranjevalnih verig velika raznovrstnost rastlin. Na kamnitih tleh z malo prsti uspevajo druge kot na globljih, ki se že zaraščajo z grmovjem in drevjem. Marca na Krasu prevladujejo rumeni odtenki, saj med grmovjem zacveti dren, na kamnitih pašnikih pa pritlikavi Tommasinijev petoprstnik. Med prvimi zacvetijo tudi rastline s čebulicami, korenikami ali gomolji, ki iz podzemnih zalog črpajo moč za svoje barvito cvetje. Do poletne suše morajo dokončati svoj razvoj in roditi semena za razvoj novega rodu. Drobni modri cvetovi jagodaste hrušice zacvetijo že marca. Med suho travo nekaj kasneje kimajo sramežljivi kosmatinci, ki se obračajo v tla, kot bi jih bilo sram pokazati temnovijolične cvetove pod kosmatim puhom, ki jih varuje pred pozebo. Aprila pobelijo kraško gmajno cvetoče rešeljike, ki se jim marsikje pridružijo bele narcise. Kot bi hotele družno pripraviti iluzijo zasnežene pokrajine, ki jo pozimi tu le redko doživimo. Za prvomajske praznike navadno cvetijo ilirske perunike, nekaj kasneje pa okrog grmovja svojo lepoto razkazujejo rožnati cvetovi jesenčka. Da najdemo gorsko logarico, moramo imeti srečo, saj je ta sorodnica močvirskega tulipana redka. Marsikatera trata posrebri, ko se sončna svetloba ujame v puhaste rese trave bodalice. Najbolj pa nas vzradosti, ko za grmom uzremo velike rdeče cvetove potonik.

Rastline so hrana množici neverjetno raznolikih žuželk, od kobilic, hroščev in gosenic, ki jih obgrizujejo, do čebel, ki z njimi živijo v sožitju. Žuželke so hrana plazilcem, predvsem kraški kuščarici, žabam in pticam. Nekatere ptice, ki so drugod že skoraj izginile zaradi spreminjanja okolja, ki ga povzroča sodobno kmetijstvo, so na Krasu še vedno pogoste.

Velika raznovrstnost življenja na Krasu je posledica njegove lege na robu sredozemskega sveta. Sredozemlje je z vrstami najbogatejši del Evrope in ena izmed vročih točk življenjske raznovrstnosti na svetu. V tako imenovanih vročih točkah najdemo največ endemičnih, samosvojih rastlinskih in živalskih vrst, torej največji delež naravne raznovrstnosti. Raznolika geološka zgodovina sredozemskega prostora in dejstvo, da so v njem našle zatočišče mnoge vrste med hladnimi ledenimi dobami, sta vzroka za naglo evolucijo življenjskih oblik v tem prostoru. Na Krasu najdemo zahodno- in vzhodnomediteranske vrste, saj leži na meji teh dveh favnističnih regij. Leži tudi na stičišču sredozemskega in celinskega sveta, zato ga naseljujejo prebivalci obeh. Nekoč v preteklosti je gotovo obstajala tudi vez z vzhodnoevropskimi stepami, na kar kaže navzočnost nekaterih vrst. Mozaično prepletanje travniških in gozdnih združb dodatno bogati prostor, saj ga naseljujejo tako travniške kot gozdne vrste. Prav trenutek, ko travnik prepustimo razvoju in s tem zaraščanju, postane najbolj gostoljuben večini rastlin in živali.

Rastline kraških travnikov

Živali kraških travnikov

Rastline grmišč in gozdov

Živali grmišč in gozdov

Rastline Kraškega roba