Prevetreni travniki

Zadnja zatočišča

Zimska podoba Lipnika, suha trava in skale. Decembra 2000.

 

Medtem ko so se nižji predeli Krasa že močno zarasli, so burji izpostavljeni vrhovi vsaj delno še vedno travnati. Gorski kamniti travniki imajo le tanko plast prsti, ki jo suh veter močno izsuši. Drevesa zato rastejo predvsem v vrtačah, kjer je prsti več, in za skalnimi robovi, ki jih varujejo pred burjo.

Če kraške vrhove obiščemo, ko nas dobesedno odpihne v dolino, za počasnejše zaraščanje vršnih pobočij visokega krasa zlahka obdolžimo burjo. Tudi po rasti osamljenih dreves, ki so ukrivljena v burjini smeri, zlahka spoznamo prevladujočo vlogo te naravne sile. Veter močno izsušuje drevje in prst in povečuje učinke poletne suše. Burja pa je najmočnejša pozimi. Tedaj so kraški vrhovi zaradi višine hladnejši od nižin. Tla so zmrznjena in rastline iz njih ne morejo črpati vlage. Travniških rastlin, ki imajo življenjsko pomembne organe skrite v tleh, to ne prizadene. Drevesom pa lahko burja tako izsuši veje in debla, da odmrejo. Učinek je podoben, kot ga v stepah celinskega podnebja dosežejo vroča poletja in mrzle zime brez snega. Milejše zime in šibkejša burja v zadnjih letih bodo verjetno zaraščanje travišč pospešile.

Veter, ki je skozi stoletja vzdrževal travnike na kraških gorah in kipeče življenje na njih, bo žal lahko tudi vzrok njihovega iznakaženja ali uničenja. Naša civilizacija ne more brez elektrike in izraba vetrne energije s pomočjo gigantskih vetrnic je nova grožnja neokrnjeni naravi. Potem ko je industrializacija uničila naravo v dolinah, se z vetrnimi elektrarnami in daljnovodi širi še v doslej bolje ohranjeno hribovje.

 

Zmrznjena voda v skalni kadunji je dokaz mrzlih zimskih noči na vrtačasti planoti Zalipnika. Decembra 2000.

 

 

Potonike se upogibajo v vetru na prepišni travnati planjavi Goliča. Maja 2002.

 

 

Skromne njivice v vrtačah so nekoč pred ovcami varovale kamnite ograde. Lipnik, julija 2000.

 

 

Od burje upognjeni mokovec nazorno prikazuje moč vetra, ki na Krasu gospodari že od nekdaj. Vremščica, septembra 2002.

 

 

Travniki na Vremščici poleti, pozlačeni z večernim soncem. Julija 2000.

 

                                                          Življenje

Foto © Andrej Gogala