Veter

Kraška burja

Megla, ki pozimi nastaja nad mrzlim morjem, v brezvetrju ovije tudi vinograde na Krasu. Ob njih rastejo beke, saj se vrbovo šibje po starem uporablja za vezanje trt. Ko zapiha burja, megla izgine. Brje pri Komnu, januarja 2002.

Po prehodu hladne fronte nastanejo velike razlike v temperaturi zraka ob morju in na hladnih gorskih planotah. Hladen zrak je gostejši in težji od toplega, zato ga izpodrine in pade z gora čez Kras proti morju. Včasih njegovi sunki dosežejo orkanske hitrosti, zato so kraške hiše obrnjene s hrbtom proti njemu in tesno stisnjene skupaj. Domačini imajo burjo radi, saj prinese svež zrak in lepo vreme, pa tudi suši pršute, panceto, salame in druge kraške dobrote. Ko mrzel zrak, poln vodnih kapljic, zapiha s Trnovskega gozda in Nanosa v toplo dolino, se segreje in vsrka vlago. Kapljice izparijo, oblaki izpuhtijo. Kadar piha močna burja, vidimo razpotegnjene oblake na gorskih grebenih, medtem ko na Krasu sije sonce. Mrzla burja preprečuje, da bi na Krasu in ob obali rasli večji sestoji pravega sredozemskega rastlinja. Ime za burjo je preoblikovan latinski izraz borea, kar pomeni severni veter.

Sneg na Krasu redko zapade in se nikoli ne obdrži dolgo. Vsaj čez dan sonce toliko segreje tla, da se sneg stopi, ali pa ga spiha burja. Hladna burja pa močno ohladi zemljo v mrzlih zimskih nočeh. Zato ni redek žled, ki nastane, ko dež pada na mrzla tla in zamrzne, ter vse rastlinje odene v leden oklep.

Oblak burje iznad Nanosa izpuhti, ko pade v nižino. Mirno stati ob fotografiranju tega prizora je zaradi sunkov vetra skoraj nemogoče. Dolenja vas, januarja 2000.

Na tem mestu bodo verjetno stale prve vetrnice vetrnih elektrarn!

Ko mrzli zimski dež zamrzne ob stiku s še bolj mrzlimi tlemi, tudi travne bilke ovije v ledeni oklep. V burji se poledenele bilke zadevajo in drgnejo med seboj, kar ustvarja zvončkljanje in škripanje nezemeljsko zveneče glasbe. Senadolice, decembra 1996.

Prevetreni travniki