Živali kraških travnikov
I
|
|
Kraška
kuščarica (Podarcis melisellensis)
se greje na jesenskem soncu. Vale, oktobra 1996. Reptilia -
plazilci |
|
|
Petelinček
(Zerynthia polyxena) je
načičkan kot kak gizdav petelin, po katerem je dobil ime. Brje pri
Komnu, aprila 2000. Spomladi po vsem Krasu letajo petelinčki, pisani
metulji, ki v Evropi veljajo za ogroženo vrsto. Njihove gosenice se hranijo s
podraščeci, ki rastejo na gozdnih obronkih, zaraščajočih se
travnikih in ob poteh. Papilionidae - jadralci |
|
|
Na kraških
travnikih mrgoli različnih kobilic, ki so ene glavnih rastlinojedcev na
suhih traviščih, nekatere pa so tudi mesojede. Med visoko travo niso
redke istrske cvrčalke (Metrioptera kuntzeni), endemične
dolgotipalčnice, prvič opisane na podlagi primerkov z Učke,
najvišje istrske gore. Tettigoniidae - prave cvrčalke Endemit! |
|
|
Primorski poljski
kozliček (Dorcadion arenarium)
pod žametnimi pokrovkami nima kril, zato ne more leteti. Vale, aprila 2000. Na tleh
kraških in istrskih travnikov pogosto vidimo poljske kozličke, ki
iščejo sovrstnike nasprotnega spola. Njihove ličinke živijo v
zemlji, kjer objedajo rastlinske korenine. Cerambycidae - kozlički |
|
|
Saulijev dvoličnik (Dimorphocoris saulii) je kraški endemit. Živi le na travnikih
Vremščice in nikjer drugje na svetu. Vremščica,
junija 2000. Miridae – travniške stenice Endemit! |
|
|
Graeffejeva
opnarka (Colletes graeffei) na
lepem luku (Allium pulchellum).
Sedovec, avgusta 1997. Kraško cvetje je bogata paša mnogim čebeljim vrstam.
Graeffejeve opnarke so imenovane po prvem najditelju, ki jih je našel pri
Tolminu. Obiskujejo zgolj viseče cvetove lepega luka. Čebele se
morajo spretno obešati nanje in pri tem loviti ravnotežje z zadkom, da lahko
zbirajo medičino in pelod. Graeffejeve opnarke letajo le poleti, ko
cvetijo njihove izbranke in jih nikoli ne zamenjajo z drugo vrsto. Colletidae - opnarke |
|
|
|
Foto ©
Andrej Gogala