Spodmoli na Velem Badinu

Nastanek spodmolov

Levo:

Odprtina suhega jamskega rova v Rakovem Škocjanu. Z rdečo barvo je označen navpičen prelom kamnine, ki je vodi omogočil, da je prodrla tako globoko in na določeni višini izdolbla rov. Po njem se je pretakala, dokler ni našla nove poti. Kasneje so v rovu lahko nastali kapniki iz sige, ki jo odlaga v jamo mezeča voda.

Če reka, ki teče po dolini, spodkoplje kamnite sklade na levi strani slike, se bo kamnina prej ali slej odlomila po prelomu in zgrmela v reko. Iz nekdanjega jamskega rova bo nastal spodmol. Nekaj takega se je verjetno zgodilo tudi na Kraškem robu.

Desno:

Na Velem Badinu lahko opazujemo vijugave sledi v obliki vdolbin in spodmolov na dveh višinah. Na enem mestu pa je videti tudi cik-cakasto pot med obema etažama nekdanje jame, ki jo je voda izdolbla ob razpokah. Kamnita stena v vdolbinah je gladka vsaj na bolje ohranjenih zgornjih delih, v nasprotju z grobo strukturo razpadajoče kamnine, ki se lomi v luske. Torej vdolbine niso nastale z razpadanjem, temveč počasnim topljenjem ali brušenjem kamnine. Vmesne pregrade med spodmoli pa so posledica vijuganja nekdanjega rova, saj voda vedno dolbe strugo v okljukih.

Kapniki v spodmolih

Kraški rob