Kamnito površje

Razjedene skale

Kamnita griža in od vetra prebičane rešeljike na Kuku nad Movražem, marca 2000.

Vsepovsod lahko vidimo sledove delovanja vode, ki je na površju ni opaziti. Na Krasu ne pade malo dežja, le poleti je navadno suša. Voda topi apnenec s pomočjo ogljikovega dioksida, ki raztopljen v njej tvori šibko kislino. Ogljikov dioksid nastaja ob dihanju živali in rastlin. Tudi s svojim dahom topimo kamen, ki je preostanek davnih morskih bitij, živečih v plitvem priobalnem morju v obdobjih krede in terciarja. Voda odteka v razpoke, jih širi, si v kamnu ustvarja prehode in se pretaka po njih proti morju. Nastajajo vrtače, brezna, jame. Vodi so delo olajšali tektonski premiki, ki so nagubali in prepokali kamnite plasti in ji omogočili, da je našla pot v podzemlje.

Razbrazdani pokončni kamniti skladi so videti kot belo okostje, ki gleda izpod tanke kraške kože. Gorjansko, februarja 2000.

Žlebiče in škraplje na površini apnenca najlepše vidimo v svetlobi nizkega zimskega sonca. Gorjansko, februarja 2000.

Žlebiče na robu skale je izdolbla deževnica. Kregolišče, januarja 2003.

Zaobljene luknje so v skali nastale v času, ko je še ležala pod zemljo. Gorjansko, februarja 2003.

Otliško okno je nastalo ob prelomnici v grebenu Gore nad Ajdovščino. Legenda njegov nastanek razlaga drugače. S svojim rogom naj bi ga zvrtal hudič, ko je hotel odnesti Čaven, pa mu je spodrsnilo in je butnil ob Goro. Novembra 2002.

Kamnišča