Kamen

Ime za Kras se je s prilagajanjem jezikom novih prišlekov ohranilo iz pradavnine in izvira iz besede za kamen – kar. Danes le težko verjamemo, da je bila skoraj povsem porasla pokrajina še pred dobrega pol stoletja povsem gola in kamnita. Le redkokje še lahko najdemo golo kamnito površje, kjer lahko zaslutimo, kakšna je bila pokrajina v skoraj vsem obdobju človeške poselitve.

Kras so ogolili že davni pastirji ovčjih in kozjih čred in si s tem ustvarili pašnike za svoje živali. Danes se moramo potruditi in s poti zaviti med grmovje ter po stečinah srn in divjih svinj odkrivati pokrajino, ki je prepredena s kamnitimi zidovi. Ti od nekdaj razmejujejo posesti. Ljudje so v svojem tisočletnem gospodarjenju s kamnito pokrajino prestavili neznanske količine kamenja in ga zložili v zidove, ki jih moramo premagovati ob hoji po Krasu. Tu in tam lahko še vedno najdemo kamnite griže, golo kamnito površje, razjedeno od vremenskih vplivov, ki na kamen delujejo vse od njegovega davnega dviga izpod morske gladine. Ponekod so kamniti ostanki videti kot ruševine davnega mesta. Drugod žlebiči in škraplje brazdajo kamnite sklade, da so videti kot zgubana koža starca in spominjajo na starodavnost dežele.

Pritisk afriške tektonske plošče na Evropo, ki je povzročil dviganje Alp, je iz morja dvignil tudi današnjo Kraško planoto. Zaradi pritiskov so se kamninske plasti gubale, lomile in marsikje naložile druga čez drugo, kar je lepo videti na območju Kraškega roba. Starejši apnenci marsikje ležijo na pozneje odloženih flišnih plasteh. Ker fliš hitreje prepereva kot apnenec, ga je voda na dvignjenih območjih izprala. Na vrhu so ostale apnenčaste stene, fliš pa prepereva naprej v mnogih žepih pod njimi. Ker se kruši, nastajajo gola melišča, ki jih voda brazda ob nalivih in na katerih se rastline težko obdržijo. Proti soncu obrnjeni stopničasti prag Krasa je dom mnogim toploljubnim rastlinam in živalim. Previsne skalne stene zaklanjajo sredozemske rastline pred burjo in varujejo gnezda ptic pred plenilci. Na skalnem robu je človek postavil celo vrsto utrdb in gradov, od katerih so večinoma ostali le skromni zidni ostanki. Grad oziroma trdnjava je stala tudi v jami pod previsno Osapsko steno, ki danes nudi užitke premnogim plezalcem.

Kras je bil kljub navidezni negostoljubnosti kamnitih tal dokaj gosto poseljen že pred prihodom Rimljanov. Naselbine so bile zaradi varnosti zgrajene na krajih, od koder je bil dober razgled. Mogočna obzidja so varovala naselja v nemirnih časih, ko je moral vsak skrbeti za lastno varnost. Gradišča so bila večinoma opuščena v času rimske zasedbe, a nedaleč od njih so zrasle nove vasi, ki živijo še danes. Ob potepanju po Krasu se ne moremo izogniti obisku skrivnostnih kamnitih grobelj razvaljenih obzidij, ki razvnemajo domišljijo. Zgradili so jih ljudje, ki so oblikovali kraško kulturno krajino in se naučili živeti na skopem svetu.

Kamnito površje

Ostanki prednikov

Uporaba kamenja

Kraški rob