| 
   
    | 
  
   Kraško gmajno
  jeseni zaljša rdeča barva ruja (Cotinus
  coggygria). Škofi, oktobra 1996.    | 
 
| 
  
      | 
  
   Listi ruja postanejo oktobra krvavo rdeči
  in obarvajo kraško gmajno. Mnogim je to najlepši čas na Krasu. Jesensko barvo
  daje rujevim listom več vrst barvil. Rumeni ksantofili in oranžni
  karoteni varujejo celice pred premočno sončno svetlobo in so v
  listih tudi spomladi in poleti, ko zaradi zelenega klorofila ne pridejo do
  veljave. Jeseni, ko se klorofil razkroji in ni več prevladujočega
  zelenila, zažarijo listi v jesenskih barvah. Najlepši pa je ruj, ki je rasel
  na soncu in ima največ rdečih barvil antocianov. Ruj v senci je
  jeseni rumen in razlike v barvi so opazne tudi na posameznem listu, ki ga je
  le delno zakrival drug list. Listi na soncu s fotosintezo ustvarijo več
  sladkorjev, ki se vsi ne shranijo v deblu in koreninah. V starajočih
  listih se uporabijo za tvorbo rdečih, vijoličnih ali modrih barvil
  antocianov, ki skupaj z rumenimi barvili listje obarvajo rdeče. Barve pa niso vsako leto enako
  žareče. Da bi listje jeseni zažarelo, ga ne sme uničiti prehuda
  poletna suša, sončni jesenski dnevi pa so potrebni, da v njih nastane
  dovolj sladkorjev.    | 
 
| 
   
    | 
  
   Beli apnenec
  si nadene rdečo baretko iz rujevega listja. Veli Badin, oktobra 2000.    | 
 
| 
   
    | 
  
   Rujevo listje
  najlepše žari, ko skozenj sveti sonce. Kregolišče, oktobra 2002.    | 
 
Foto ©
Andrej Gogala