|
Kraško gmajno
jeseni zaljša rdeča barva ruja (Cotinus
coggygria). Škofi, oktobra 1996. |
|
Listi ruja postanejo oktobra krvavo rdeči
in obarvajo kraško gmajno. Mnogim je to najlepši čas na Krasu. Jesensko barvo
daje rujevim listom več vrst barvil. Rumeni ksantofili in oranžni
karoteni varujejo celice pred premočno sončno svetlobo in so v
listih tudi spomladi in poleti, ko zaradi zelenega klorofila ne pridejo do
veljave. Jeseni, ko se klorofil razkroji in ni več prevladujočega
zelenila, zažarijo listi v jesenskih barvah. Najlepši pa je ruj, ki je rasel
na soncu in ima največ rdečih barvil antocianov. Ruj v senci je
jeseni rumen in razlike v barvi so opazne tudi na posameznem listu, ki ga je
le delno zakrival drug list. Listi na soncu s fotosintezo ustvarijo več
sladkorjev, ki se vsi ne shranijo v deblu in koreninah. V starajočih
listih se uporabijo za tvorbo rdečih, vijoličnih ali modrih barvil
antocianov, ki skupaj z rumenimi barvili listje obarvajo rdeče. Barve pa niso vsako leto enako
žareče. Da bi listje jeseni zažarelo, ga ne sme uničiti prehuda
poletna suša, sončni jesenski dnevi pa so potrebni, da v njih nastane
dovolj sladkorjev. |
|
Beli apnenec
si nadene rdečo baretko iz rujevega listja. Veli Badin, oktobra 2000. |
|
Rujevo listje
najlepše žari, ko skozenj sveti sonce. Kregolišče, oktobra 2002. |
Foto ©
Andrej Gogala