Voda na Krasu

Dragocena dobrina

 

Potok Brsnica, ki priteče s flišnih Brkinov, ponikne na koncu slepe doline, v ponikvah v Odolini. Podobnih slepih dolin je na robu kraškega Matarskega podolja cela vrsta. Maja 2000.

 

 

 

Potoki, ki s flišne podlage pritečejo na apnenec v bližini kraja Ocizla na Kraškem robu, so v vodotopno kamnino izvrtali več ponornih jam. Najmogočnejši vhod ima Miškotova jama, v katero pa voda teče le po izdatnih deževjih. Avgusta 2001.

Okljuki Branice pri Dolancih, februarja 2000.

Rečica Branica teče ob severnem robu Krasa po Raškem prelomu. Njen pritok je večino leta suha hudourniška struga Raše, večino vode pa dobiva s flišnih Vipavskih brd. Po svoji dolini teče še vedno v naravnih okljukih. Na zunanji strani spodjeda svoje nekdanje naplavine, na notranji pa odlaga nove. Ob vodi živijo vlagoljubne rastline in živali, ki jih sicer na Krasu ni. Po vodni gladini se z dolgimi nogami poganjajo rečni drsalci, ki čakajo, da jim vodni tok prinese kaj užitnega. Branica teče v Vipavsko dolino, kjer se izliva v reko Vipavo.

 

 

Ob reki Reki se spreletavajo kačji pastirji, ki so zrasli v vodi in morajo vanjo odložiti svoja jajčeca. Bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus) je v Sloveniji pogost. Pod Škocjanom, avgusta 2002.

 

 

Odonata - kačji pastirji

Studence blizu Brestovice pri Povirju, maja 2000.

Nekoč so bili ob vsaki vasi na Krasu kali in lokve, v katerih se je zbirala deževnica. Nekaj posebnega so kali pri Brestovici pri Povirju, saj imajo ob visokem vodostaju naraven dotok podzemne vode. Največji kal je Globočaj, zanimivi pa so tudi vodni zbiralniki v bližnjih Studenceh. Tu lahko vidimo tri izkopane in obzidane vodne zbiralnike. Po večjih deževjih pozimi in spomladi v gornjih dveh izvira voda in se preliva v tretjega. Iz tega odteka v bližnji požiralnik, kjer izgine v podzemlje.

 

 

Kali so bogat življenjski prostor z vodnim rastlinjem in živalstvom, od katerega so gotovo najglasnejše žabe, ne smemo pa spregledati kačjih pastirjev, vodnih stenic, hroščev in drugih žuželk.

 

Zeleni žabec (Rana esculenta) med svatovskim petjem napihuje svoje zvočne mehurje. Studence, maja 2001.

 

Amphibia - dvoživke

 

                                              Škocjanske jame

Foto © Andrej Gogala