Voda na Krasu
Dragocena dobrina
|
|
|
|
|
|
Potoki, ki s flišne podlage pritečejo na apnenec v bližini
kraja Ocizla na Kraškem robu, so v vodotopno kamnino izvrtali več
ponornih jam. Najmogočnejši vhod ima Miškotova jama, v katero pa voda
teče le po izdatnih deževjih. Avgusta 2001. |
|
|
Okljuki
Branice pri Dolancih, februarja 2000. |
Rečica Branica teče ob severnem robu
Krasa po Raškem prelomu. Njen pritok je večino leta suha hudourniška
struga Raše, večino vode pa dobiva s flišnih Vipavskih brd. Po svoji
dolini teče še vedno v naravnih okljukih. Na zunanji strani spodjeda
svoje nekdanje naplavine, na notranji pa odlaga nove. Ob vodi živijo vlagoljubne
rastline in živali, ki jih sicer na Krasu ni. Po vodni gladini se z dolgimi
nogami poganjajo rečni drsalci, ki čakajo, da jim vodni tok prinese
kaj užitnega. Branica
teče v Vipavsko dolino, kjer se izliva v reko Vipavo. |
|
|
|
Ob reki Reki
se spreletavajo kačji pastirji, ki so zrasli v vodi in morajo vanjo
odložiti svoja jajčeca. Bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus)
je v Sloveniji pogost. Pod
Škocjanom, avgusta 2002. Odonata - kačji pastirji |
|
|
Studence blizu
Brestovice pri Povirju, maja 2000. |
Nekoč so bili ob vsaki vasi na Krasu kali
in lokve, v katerih se je zbirala deževnica. Nekaj posebnega so kali pri Brestovici
pri Povirju, saj imajo ob visokem vodostaju naraven dotok podzemne vode.
Največji kal je Globočaj, zanimivi pa so tudi vodni zbiralniki v
bližnjih Studenceh. Tu lahko vidimo tri izkopane in obzidane vodne
zbiralnike. Po večjih deževjih pozimi in spomladi v gornjih dveh izvira
voda in se preliva v tretjega. Iz tega odteka v bližnji požiralnik, kjer
izgine v podzemlje. |
|
|
|
Kali so bogat življenjski prostor z vodnim rastlinjem
in živalstvom, od katerega so gotovo najglasnejše žabe, ne smemo pa
spregledati kačjih pastirjev, vodnih stenic, hroščev in drugih
žuželk. Zeleni žabec
(Rana esculenta) med svatovskim petjem napihuje svoje zvočne
mehurje. Studence, maja
2001. Amphibia - dvoživke |
|
Foto ©
Andrej Gogala