Škocjanske jame

Mojstrovina narave

Soteska Reke s Škocjanom v ozadju, julija 1998.

Reka, ki izvira pod Snežnikom, v Škocjanskih jamah izgine v skrivnostno podzemlje. Da voda ponovno pride na dan v izvirih Timave ob Tržaškem zalivu, so vedeli že antični pisci. Njen tok pod zemljo pa ni preprost in se mu ne da povsod slediti. Voda od časa do časa tudi spremeni svoj tok, ko najde novo razpoko. Pred časom se je v njeni strugi pri Gornjih Vremah odprlo brezno, v katerega je poniknila. Šele po večjem deževju ga je toliko zatrpala z usedlinami, da spet teče v Škocjanske jame. Na skali nad sotesko Reke je stal grad Školj, od katerega so ostale le razvaline. Ob vodi so tudi ostanki mlinov.

V svojem podzemnem toku je Reka ustvarila ogromne podzemne dvorane in soteske, po katerih slovijo Škocjanske jame. Na dveh mestih se je strop dvoran tako stanjšal, da se je sesul, in nastali sta Mala in Velika dolina, udornici z bolj ali manj navpičnimi stenami. Med njima se reka pretaka pod mogočnim naravnim mostom. V senci dolin uspevajo nekatere alpske rastline, kot je avrikelj, nedaleč stran pa rastejo tudi sredozemski venerini laski. Ob stenah se spreletavajo planinski hudourniki (Tachymarptis melba), ki gnezdijo v razpokah, če imamo srečo, pa lahko pozimi vidimo skalnega plezalčka (Tichodroma muraria) z rdeče pisanimi perutmi.

V soteski pod Škocjanom, oktobra 1999.

V nenavadno deževnem poletju narasla Reka dere v Mahorčičevo jamo. Avgusta 2002.

Reka ob vstopu v Mahorčičevo jamo, avgusta 1998.

Med Malo in Veliko dolino, oktobra 1999.

Slapovi Reke med obema dolinama, oktobra 1999.

Stene Velike doline v Škocjanskih jamah, oktobra 1999.

Presihajoča jezera

Voda