1 2 3 4 5 6 7 8	English Divje čebele v Sloveniji Čebele so kot opraševalke mnogih rastlin nepogrešljive za obstanek kopenskih življenjskih združb. Njihove prednice so bile ose, ki so živalski plen zamenjale za pelod in medičino s cvetov rastlin cvetnic. Rastline izločajo medičino v cvetovih prav zato, da bi privabile opraševalce, pelod pa je z beljakovinami bogata hrana, ki zadošča za razvoj čebeljega zaroda. V Sloveniji smo doslej našli 575 vrst divjih čebel. Večina vrst živi samotarsko. Vsaka samica sama pripravi gnezdo in poskrbi za hrano svojega potomstva. Čebele se razlikujejo po življenjskih navadah in prilagoditvah na svoje rastlinske gostiteljice. Velike so od 3 mm do 2 cm in pol, kolikor lahko merijo velike lesne čebele.
	Zakrinkane čebele, denimo vrsta Hylaeus confusus, nimajo kožuščka. Pelod prenašajo v golši, tako kot medičino.	Modre lesne čebele (Xylocopa violacea) so skupaj s sorodno vrsto X. valga naše največje čebele.
	Samec kožuhaste čebele (Anthophora plumipes) na preži za samicami.	Par čebel volnark (Anthidium septemspinosum) med parjenjem na cvetovih grašice (Vicia sp.).
	Prirodoslovni muzej Slovenije Besedilo in fotografije Andrej Gogala