Sukulentne rastline ali sočnice iz Afrike

družina Aizoaceae

rod Lampranthus bleščavci

Lampranthus amoenus

 

Rod Lampranthus je dobil ime bleščavi cvet po cvetovih večine vrst, ki se zelo izrazito bleščijo v različnih barvah. Rastline tega rodu so pokončni ali plazeči grmiči. Njihova stebla so pogosto rdeče obarvana. Valjasti listi so skoraj v celoti prosti, ne zrasli v paru, razen na sami osnovi. Cvetovi so posamični ali v socvetjih. Nitasti staminodiji so v cvetovih pogosto prisotni, vendar ne zakrivajo prašnikov. Rod je razširjen v Južni Afriki in v južnem delu Namibije. Večina vrst raste v vlažnejših predelih območja z zimskimi padavinami, preostale tudi na območjih s padavinami jeseni in spomladi, ob vseh letnih časih ali na obalnem pasu območja s padavinami poleti. Več vrst zaradi bogatega cvetenja sadijo po vrtovih na območjih z milimi zimami po vsem svetu.

 

Vrsta Lampranthus amoenus raste na obalnih peščinah ob atlantskem oceanu severno od Cape Towna v Zahodni kapski provinci. Grmiči so visoki do 50 cm. Veje so olesenele. Podolgovati valjasti listi so zeleni. Cveti spomladi. Cvetovi so posamični ali v troje na vrhu poganjkov in imajo rožnate ali vijolične venčne liste s premerom do 4 cm. So brez nitastih staminodijev. Odprejo se le na močni sončni svetlobi. Vrsta je ogrožena zaradi pozidave in kmetijske obdelave njenega nekdanjega habitata. Preostalo je le nekaj hudo razdrobljenih populacij, ki jih ogrožajo gosti sestoji tujerodnih invazivnih rastlin. Je pa vrsta pogosto gojena na vrtovih.

 

Slikovna predstavitev

 

 

Literatura

Hartmann H. E. K.: Lampranthus Ruschioideae. V: Hartmann H. E. K. (ur.): Aizoaceae; Second Edition; Volume 2: H–Z.  Springer-Verlag GmbH Germany 2017, str. 719-762.

SANBI: Lampranthus amoenus. http://pza.sanbi.org/lampranthus-amoenus

SANBI: Red List of South African Plants. Species list: Lampranthus. http://redlist.sanbi.org/genus.php?genus=88

van Jaarsveld E. J., de Villiers Pienaar U.: Aizoaceae. Mittagsblumen Südafrikas, Les Mésembs d'Afrique du Sud. Eugen Ulmer, Stuttgart, Paris, 2004, 240 str.