Megla, ki pozimi
nastaja nad mrzlim morjem, v brezvetrju ovije tudi vinograde na Krasu. Ob
njih rastejo beke, saj se vrbovo šibje po starem uporablja za vezanje trt. Ko
zapiha burja, megla izgine. Brje pri Komnu, januarja 2002. |
Po
prehodu hladne fronte nastanejo velike razlike v temperaturi zraka ob morju
in na hladnih gorskih planotah. Hladen zrak je gostejši in težji od toplega,
zato ga izpodrine in pade z gora čez Kras proti morju. Včasih njegovi
sunki dosežejo orkanske hitrosti, zato so kraške hiše obrnjene s hrbtom proti
njemu in tesno stisnjene skupaj. Domačini imajo burjo radi, saj prinese
svež zrak in lepo vreme, pa tudi suši pršute, panceto, salame in druge kraške
dobrote. Ko mrzel zrak, poln vodnih kapljic, zapiha s Trnovskega gozda in
Nanosa v toplo dolino, se segreje in vsrka vlago. Kapljice izparijo, oblaki
izpuhtijo. Kadar piha močna burja, vidimo razpotegnjene oblake na
gorskih grebenih, medtem ko na Krasu sije sonce. Mrzla burja preprečuje,
da bi na Krasu in ob obali rasli večji sestoji pravega sredozemskega
rastlinja. Ime za burjo je preoblikovan latinski izraz borea, kar
pomeni severni veter. Sneg na Krasu redko zapade in se nikoli ne obdrži dolgo. Vsaj čez
dan sonce toliko segreje tla, da se sneg stopi, ali pa ga spiha burja. Hladna
burja pa močno ohladi zemljo v mrzlih zimskih nočeh. Zato ni redek
žled, ki nastane, ko dež pada na mrzla tla in zamrzne, ter vse rastlinje
odene v leden oklep. |
Oblak burje iznad Nanosa
izpuhti, ko pade v nižino. Mirno stati ob fotografiranju tega prizora
je zaradi sunkov vetra skoraj nemogoče. Dolenja vas, januarja
2000. Na
tem mestu bodo verjetno stale prve vetrnice vetrnih elektrarn! |
|
|
Ko mrzli zimski dež
zamrzne ob stiku s še bolj mrzlimi tlemi, tudi travne bilke ovije v ledeni
oklep. V burji se poledenele bilke zadevajo in drgnejo med seboj, kar
ustvarja zvončkljanje in škripanje nezemeljsko zveneče glasbe. Senadolice,
decembra 1996. |
Foto ©
Andrej Gogala