1 2 3 4 5 6 7 8	Nošnja peloda Pelod se čebelam med obiskom cvetov ujame med dlačice na telesu, ki so večinoma resaste, da bolje zadržijo pelodna zrna. Za prenašanje večje količine razsutega tovora pa potrebujejo posebne organe, v katere spravijo pelod, ki ga z nogami postrgajo s telesa. Za ta namen so se pri različnih skupinah čebel razvile dlake na različnih delih telesa. Večina vrst ima čope dlak za nošnjo peloda na zadnjih nogah, znoske ga prenašajo v krtački na spodnji strani zadka, peščinske čebele uporabljajo poleg nog tudi koške na zadnjem koncu oprsja, nekatere vitke čebele pa ga nosijo na nogah in zadku hkrati. Zakrinkane in lesne čebele prenašajo pelod kar v golši, skupaj z medičino.
	Vitka čebela vrste Lasioglossum puncticolle prenaša pelod na nogah in zadku. Pri drugih čebelah so se v ta namen bolje razvile dlake na enem izmed teh telesnih delov.	Solinska čebela (Pseudapis bispinosa) se s tovorom peloda vrača v svoje talno gnezdo.
	Največje čope za pelod imajo na zadnjih nogah čebele hlačarke (Dasypoda hirtipes).	Brenčeča listorezka (Megachile pilidens) prenaša pelod na spodnji strani zadka.
	Prirodoslovni muzej Slovenije Besedilo in fotografije Andrej Gogala