Sukulentne rastline ali sočnice iz Afrike
Andrej Gogala
Prirodoslovni muzej
Slovenije, Ljubljana
Rastline lahko preživijo v
sušnih puščavskih okoljih v primeru, da so na območju padavine vsaj v
določenem delu leta. Takrat lahko rastejo, dolgo sušno obdobje pa morajo
nekako preživeti. Enoletnice lahko tudi po več let preživijo kot semena,
ki skalijo ob deževju. Čebulnice in gomoljnice preživijo s trajnimi organi
v tleh, medtem ko se njihovi nadzemni deli posušijo. Nekatere rastline pa
shranjujejo vodo v debelih mesnatih delih telesa, kjer so celice z velikimi
vakuolami, napolnjenimi z vodo. Te rastline so sukulenti ali sočnice. Voda
se lahko shranjuje v debelih mesnatih steblih pri stebelnih sukulentih ali v
mesnatih listih pri listnih sukulentih. Ker pa v puščavskih predelih
rastlinojedim živalim primanjkuje hrane in vode, so sočne rastline v
nevarnosti, da jih pojedo. Za zaščito so se jim razvili ostri trni, strupene
snovi v njihovih tkivih ali lepljivi mleček. Lahko pa postanejo neopazne,
tako da postanejo podobne okoliškemu kamenju. Lahko tudi rastejo v ozkih
razpokah na strmih skalnih stenah, kamor živali ne morejo. Sukulentne rastline
so se razvile v mnogih rastlinskih družinah. Pogosto so se povsem nesorodne
rastline zaradi podobnih prilagoditev razvile v zelo podobne oblike.