SKRIVNOSTNA SMRT MLADE LEONORE

Prirodoslovni muzej Slovenije ob odmevni razstavi Skrivnostna smrt mlade Leonore organizira cikel predavanj, na katerih bodo priznani slovenski strokovnjaki predstavili zanimivosti, povezane s pridobitvijo na razstavi predstavljenega okostja brazdastega kita, njegovim pomenom za znanost in slovensko kulturno dediščino, pa tudi ustrojem, življenjskimi navadami, ekologijo in ogroženostjo kitov in delfinov. Posebno pozornost bodo posvetili tudi človekovemu odnosu do teh zanimivih morskih sesalcev.
Predavanja potekajo praviloma vsak drugi četrtek v mesecu (razen februarja, julija in avgusta) ob 18. uri.

• 19.1.2012: mag. Matija Križnar: EVOLUCIJA KITOV
  Med kiti danes najdemo največje živali, ki so kdajkoli prebivale na Zemlji. To mesto so si skozi geološko zgodovino tudi zagotovili. Na predavanju bo predstavljena evolucijska pot od štirinožcev v eocenu do današnjega sinjega kita. Fosilnih zapisov o kitih je mnogo, kar velja tudi za slovensko ozemlje, kjer so bili najdeni le v miocenskih kamninah.
  Predavanje je objavljeno na http://videolectures.net/pms2012_kriznar_evolucija/.
• 8.3.2012: prof. dr. Boris Kryštufek: BRAZDASTI KIT V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE
  Ko je Prirodoslovni muzej Slovenije leta 2003 prevzel brazdastega kita, je opravljal svoje osnovno poslanstvo »arhivarja« materialnih dokazov o naravni dediščini. Čeprav je kit le eden med več deset tisoč primerki vretenčarjev, kolikor je shranjenih v muzejskih zbirkah, je svoji telesni velikosti primerno povzročil več formalnih zapletov kot večina drugih muzealij, za prepariranje in restavracijo pa je zahteval več dela in sredstev. Kaj se je z okostjem dogajalo preden smo ga razstavili in čemu muzej sploh hrani takšne prirodnine?
  Predavanje je objavljeno na http://videolectures.net/pms2012_krystufek_kit/.
• 12.4.2012: Ciril Mlinar Cic: V ŽRELU BRAZDASTEGA KITA
  Videli bomo kako smo potopili truplo brazdastega kita in pozneje iz morja dvignili njegove kosti. Nekaj zanimivosti iz slovenskega morja ob izkušnji podvodnega snemalca.
• 10.5.2012: Polona Kotnjek, Morigenos: DELFINI V SLOVENSKEM MORJU
  V slovenskem morju živijo tudi delfini. Društvo Morigenos jih preučuje in spremlja že 10 let. Polona Kotnjek nam bo predstavila njihovo življenje in nam povedala ter pokazala, koliko jih živi pri nas, kako raziskovalci posamezne delfine ločijo med seboj, kako različni so si lahko in kako zelo so nam podobni.
  Predavanje je objavljeno na http://videolectures.net/pms2012_kotnjek_delfini/.
• 14.6.2012: Polona Kotnjek, Morigenos: UJETNIŠTVO DELFINOV
  Marsikje po svetu lahko obiščemo zabaviščne parke, kjer si lahko ogledamo predstavo z delfini ali z njimi celo plavamo. Kaj pa si o tem mislijo delfini? Kakšne posledice ima lahko takšno početje? Polona Kotnjek nam bo predstavila temnejšo plat ujetništva delfinov.
• 13.9.2012: Tilen Genov, univ. dipl. biolog, Morigenos: KITI V SEVERNEM JADRANU
  Severni Jadran je razmeroma plitvo in zaprto morje. Pa vendar se na tem območju pojavlja kar nekaj vrst kitov, nekatere pogosteje, druge redkeje, od majhnih delfinov do ogromnih brazdastih kitov. Tilen Genov nam bo predstavil vsakdanje in tiste malo manj vsakdanje goste na tem območju.
• 11.10.2012: prof. dr. Lovrenc Lipej: GLOBALNE SPREMEMBE IN SREDOZEMSKO MORJE
  Zaradi tropifikacije in bioinvazije strokovnjaki v Jadranskem morju že nekaj časa opažajo nenavadne, nove vrste organizmov. O razsežnostih teh pojavov in njunih morebitnih vplivih na samoniklo biodiverziteto bo spregovoril prof. dr. Lovrenc Lipej, ki na Morski biološke postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu že desetletja raziskuje biološko raznovrstnost slovenskega morja. Prav on je leta 2003 tudi prvi opazil Leonorino truplo in ugotovil, za katero vrsto kita gre.
• 8.11.2012: dr. Tomi Trilar: OGLAŠANJE ŽIVALI POD VODO
  Tudi živali, ki živijo v vodi proizvajajo zvok, bodisi da bi pritegnile osebke iste vrste, ali da bi izzvale odgovor pri drugi vrsti. Zvok se v vodi širi trikrat hitreje kot po zraku, zato je voda zelo ugoden medij za zvočno sporazumevanje. Splošno znano je oglašanje kitov in delfinov, kaj pa ribe in drugi prebivalci morja in kopenskih voda?
• 13.12.2012: Tilen Genov, univ. dipl. biolog, Morigenos: IZGINOTJE NAVADNEGA DELFINA IZ JADRANA
  Navadni delfin je bil nekoč najpogosteje opažena vrsta delfinov v Jadranskem morju. Bilo jih je ogromno. Danes jih v Jadranskem morju sploh ni več. Tilen Genov nam bo predstavil zgodbo o tem, kako je navadni delfin v Jadranskem morju postal nekaj nenavadnega.