Kače – zakaj se jih bojimo?

Odgovor na to vprašanje ni preprost. Morda vzbujajo odpor zaradi nenavadnega načina gibanja ali srepega pogleda, saj nimajo gibljivih vek. Prav gotovo ni zanemarljivo, da so nekatere vrste strupene in tako človeku lahko nevarne, a strah je, glede na dejansko nevarnost, ki jo predstavljajo kače v naših krajih, hudo pretiran. Letno bi nesrečne primere ugrizov strupenjač v Sloveniji lahko prešteli na prste ene, morda obeh rok. Večinoma minejo le z neprijetno oteklino in nekaj bolečinami, brez hujših posledic. V zadnjih petdesetih letih v Sloveniji ni bilo niti enega smrtnega primera zaradi ugriza strupenjače. V vsakdanjem življenju na nas prežijo veliko večje nevarnosti: promet, kriminal, kajenje, celo pik čebele je lahko usoden, … pa vendar je strah pred kačami veliko močnejši. To ni racionalen strah, je posledica nevednosti in predsodkov, saj se s kačami srečamo razmeroma redko, o njih pa krožijo grozljive zgodbe, ki jih opisujejo kot hinavske, hudobne prikazni, ki komaj čakajo na priložnost, da nas napadejo. Pripisujemo jim neverjetne zmožnosti in lastnosti. Zato pri nas večinoma, žal, še vedno velja, da je dobra kača le mrtva kača. Priznati moramo, da v tem pogledu ostajamo daleč za razvitimi deželami, kjer se tudi laična javnost že desetletja zaveda, da so kače le ena od čudovitih stvaritev matere Narave, neodtujljiv in nujen del našega okolja. So zanimive in skrivnostne. In prav nič hudobne, zahrbtne in sluzaste. So člen v verigi, brez katerega se ta pretrga – posledice za naše okolje so nepredvidljive in lahko celo usodne.

Čeprav je število kač v Sloveniji v zadnjih letih drastično upadlo, se v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami še vedno lahko pohvalimo z razmeroma velikimi populacijami. Žal hiter razvoj zadnjih let terja svoj davek in kmalu bo prepozno.

Otresite se torej strahu! Spoznajte naše kače, njihove navade in posebnosti. Naučite se ločevati med strupenjačami in človeku nenevarnimi kačami. Naj srečanje s kačo ne bo strašljiv dogodek, po katerem se vam bodo še ure tresla kolena, pač pa zanimivo doživetje. Naj tudi kača odnese celo glavo!

Lahko pa stopite še korak naprej ter se aktivno udeležite prizadevanj za ohranitev in varovanje teh zanimivih živali in njihovih življenjskih prostorov. Vključite se v akcijo zbiranja podatkov o razširjenosti plazilcev v Sloveniji, uredite v svojem vrtu ali naselju prostor, primeren za njihovo življenje in razmnoževanje, poučite svoje najbližje o pomenu kač v naravi ter se uprite njihovemu ubijanju.

Naj vam bo razstava Kače – zakaj se jih bojimo? v pomoč in spodbudo!
Staša Tome, avtorica razstave

POPISNI LISTI
DRUŠTVO ZA PREUČEVANJE DVOŽIVK IN PLAZILCEV