na domačo stran razstave

I think

Karel (Dragotin) Dežman (Deschmann)

(Idrija, 1821 – Ljubljana, 1889)

Karel Dežman je na Dunaju študiral medicino in pravo, vendar se je kasneje ukvarjal predvsem z naravoslovjem, po letu 1875 pa tudi z arheologijo (Kos, 1921 – 1923; Gosar in Petkovšek, 1982; Praprotnik, 2001). Preden je v Kranjskem deželnem muzeju nasledil H. Freyerja in postal kustos (1852 – 1889), je na gimnaziji poučeval naravoslovne predmete.

Karel Dežman
Portret Karla Dežmana (arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije)

Dežman ima velike zasluge za postavitev nove muzejske stavbe, v kateri sta še danes dva muzeja: Prirodoslovni muzej Slovenije in Narodni muzej Slovenije.

muzej
Stavba Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije (Foto: Ciril Mlinar - Cic)

Novi muzej je bil za javnost odprt 2. decembra 1888 in ob odprtju je Dežman izdal drugi vodnik po muzeju Führer durch das Krainische Landes Museum Rudolfinum in Laibach. Vodnik hrani knjižnica Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Prvi vodnik po muzeju je napisal Hochenwart.

vodnik po muzeju
Naslovnica vodnika po muzeju, ki ga je pripravil Karel Dežman ob odprtju muzeja za javnost (1888) (arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije)

Napisal je tudi veliko naravoslovnih prispevkov (Kos, 1921 - 1923), med drugim v muzejsko letno glasilo Jahreshefte des Vereines des krainischen Landesmuseums (1856, 1858, 1862), katero je urejal. V prvem zvezku je podal pregled naravoslovnega raziskovanja na Kranjskem (Einiges über die naturwissenschaftliche Forschung in Krain) (Gosar in Petkovšek, 1982) in predstavlja bolj ali manj biografije šestih znamenitih naravoslovcev: Scopoli, Hacquet, Wulfen, Karl Zois, Žiga Zois in Hladnik (Južnič, 2006). Objavljal je še v reviji Verhandlungen des zoologisch-botanischen Vereins in Wien (hrani knjižnica Prirodoslovnega muzeja Slovenije) in reviji Flora, ter v časopisu Laibacher Zeitung (Laibacher Tagblatt) (Praprotnik, 2001). O svojih najdbah je redno poročal na muzejskih srečanjih. Veliko njegovih prispevkov o zoologiji, krasu in človeški ribici je neobjavljenih in jih hrani Arhiv Republike Slovenije (Južnič, 2006).
Uredil je tudi prvo številko (1866) glasila Mittheilungen des Musealvereines für Krain (Prispevki Muzejskega društva za Kranjsko). Druga številka je izšla šele leta 1889, že po Dežmanovi smrti (Praprotnik, 2001).
Z botanikom Valentinom Plemlom sta bila sošolca in skupaj sta začela botanično pot (Praprotnik, 2001). Posamezne herbarijske pole K. Dežmana so del herbarijskih zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Njegova najstarejša herbarijska pola je iz leta 1839 (Praprotnik, 1992b). Primerke rastlin pa je prispeval tudi za Avstro – Ogrsko posušeno floro (Praprotnik, 2001).
Pisal je tudi o ptičih na Kranjskem (Mittheilungen des Musealvereines für Krain, II) in o polhih (Kryštufek in Flajšman, 2007). Zapisal je tudi bajko o Zlatorogu (Die sage vom Goldtrietel (Zlatorog), Laibacher zeitung,1868) (Praprotnik, 2001).
Razen z botaniko in zoologijo se je ukvarjal tudi z meteorologijo, seizmologijo (Gosar in Petkovšek, 1982), hidrologijo in astronomijo (Južnič, 2006) in politiko. Zelo pomembno pa je tudi njegovo raziskovanje krasa; med njimi so opisi jam, človeške ribice, druge kraške favne in flore (Južnič, 2006). Pomembno je tudi njegovo arheološko delo (Praprotnik, 2001).
Po Dežmanu se imenuje triasni amonit Joannites deschmanni, ki je bil najden na Jeličevem vrhu in oligocenska fosilna riba Palaeorhynachus deshmanni iz Zagorja ob Savi (holotip) (Krivic, ustno, 2009). Oba fosila sta na ogled v razstavnih prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

amonit
Amonit Joannites deschmanni si lahko ogledate v razstavnih prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije (Foto: Ciril Mlinar - Cic)

Knjižnica Prirodoslovnega muzeja Slovenije hrani naslednja dela Karla Dežmana:

  • Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach. Laibach: Landes-Museum, 1888
  • Jahresheft des vereines des krainischen Landes-Museums/Vereines des krainischen Landes-Museums; Redigirt von Carl Deschmann. Let. 3(1862). Laibach: [Vereines des krainischen Landes-Museums], 1856-1862
  • Mittheilungen des Musealvereines für Krain. Jg. 1 (1866). Laibach: Musealverein für Krain, 1866-1907


Charles Robert Darwin

Žiga (Sigismund) Zois
Franc Hochenwart
Franc Hladnik
Ferdinand Schmidt
Henrik Freyer
Andrej Fleischmann
Valentin Plemel
Simon Robič
Fran Erjavec
Marko Lipold


Darwinovo leto Darwinovo leto - Društvo biologov Slovenije

Informacije
o muzeju
Osebje in oddelki Publikacije Naši naj... predmeti Juliana