 |
Kustodiat za Vretenčarje Vertebrate Department |
 |
 |
|
ZGODOVINA OBROČKANJA Prvi ornitolog, ki je začel ptiče sistematično obročkati, je bil danski profesor Mortensen (leta 1899). Leta 1900 mu je sledil profesor Northumberland v Angliji, v Nemčiji pa leta 1903 ornitolog Theinemann. V presledkih so sledile tudi druge države (Ponebšek in Ponebšek, 1934 v Scopolia supp. 4 Gregori 2009). V Sloveniji obročkovalna dejavnost organizirano poteka od leta 1926, ko je bil ustanovljen “Ornitološki observatorij v Ljubljani”. Uradno se je obročkanje ptičev začelo leto kasneje. Zanimiva pa je obročkovalska zgodba iz leta 1909. Jurij Brandl, izdelovalec orgel v Mariboru, je imel dve mladi beli štorklji in ju opremil z obročkom s svojim naslovom. Sredi septembra leta 1909 sta mu štorklji ušli in eno od njiju so ob koncu istega meseca ustrelili pri kraju Rocella Jonica v italijanski provinci Reggio di Calabria. Zračna razdalja, ki jo je preletela, je bila 950 km (Reiser 1925, Ponebšek 1934 v Scopolia supp. 4 Gregori 2009).
Po 2. svetovni vojni se je Ornitološki observatorij pridružil Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, kjer danes deluje kot Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) v okviru Kustodiata za vretenčarje. Od ustanovitve observatorija je število obročkanih ptičev ves čas naraščalo. Leta 1927 je bilo obročkanih 143 osebkov, danes jih na leto obročkamo prek 100 000. Število obročkanih ptičev in najdb se je povečalo predvsem na račun razvoja metodologije lova ptičev. Glede na ta razvoj lahko obročkanje ptičev v Sloveniji razdelimo na tri obdobja: 1. obdobje od leta 1927 do 1972: lov ptičev je potekal s pomočjo limanic, zank, kletk..., obročkalo se je tudi mladiče v gnezdu (Božič, 2009). Danes so limanice in zanke prepovedane. 2. obdobje od leta 1973 do 1982: za lov ptičev se začnejo uporabljati najlonske mreže (Božič, 2009). 3. obdobje od leta 1982 do danes: poleg mrež se uporabljajo tudi zvočni posnetki za privabljanje ptic (Šere, 2009). V ta namen Prirodoslovni muzej Slovenije vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Posnetki nekaterih slovenskih ptic so na voljo na zgoščenki Gozdne ptice Slovenije in Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja Graf, ki prikazuje število ptičev, obročkanih v Sloveniji v obdobju od leta 1927 do 1970. V tem obdobju je bilo obročkanih največ 10337 ptic leta 1963. (Božič, 2009). Graf, ki prikazuje število ptičev, obročkanih v Sloveniji v obdobju od leta 1971 do 2009. V tem obdobju je bilo obročkanih največ ptic leta 2004 (125 380 osebkov). (Božič, 2009; Šere 2009). Obročkovalsko dejavnost v Sloveniji so vodili:
Lov in obročkanje ptičev že od samega začetka ornitološke dejavnosti v Sloveniji v veliki meri sloni na prostovoljnem delu zunanjih sodelavcev, obročkovalcev. V letu 2010 je takšno dovoljenje pridobilo 55 obročkovalcev.
O najdbah obročkanih ptičev so prvič poročali leta 1934 v Izvestjih Ornitološkega observatorija. Kasneje so bile najdbe objavljene predvsem v reviji Acrocephalus pa tudi v drugih domačih (Proteus, Svet ptic…) in tujih (Euring Newsletter) tiskih. Obsežneje je bila obročkovalska dejavnost v Sloveniji predstavljena v publikaciji Prirodoslovnega muzeja Slovenije Scopolia Supplementum 4 leta 2009. Od leta 1973 se ptice lovijo izključno z najlonskimi mrežami. S tem letom se začne novo obdobje v slovenski obročkovalski dejavnosti. Spoznali smo tiste vrste ptic, ki jih prej ni bilo mogoče ujeti. Ravno tako smo zabeležili nekaj novih vrst za Slovenijo. Pokazala se je potreba po ornitološki postaji, kjer bi redno spremljali selitve ptic. Tako je bila leta 1987 ustanovljena Ornitološka postaja Vrhnika, kjer vsako leto, predvsem v času selitev (od sredine julija do konca oktobra), redno poteka obročkanje ptičev.
Ko je leta 1987 začela delovati Ornitološka postaja Vrhnika, smo se ornitologi poglobljeno začeli ukvarjati s kmečko lastovko (Hirundo rustica). Zanimalo nas je, kje prezimujejo kmečke lastovke, ki gnezdijo v Sloveniji, po kateri poti se selijo in kdaj (Šere, 1980; Šere, 1998). Ko smo se leta 1997 vključili v evropski projekt spremljanja lastovk »Euring Swallow Project«, ki ga koordinira organizacija EURING, smo o tej priljubljeni vrsti imeli že kar nekaj podatkov. Leta 2002 smo za projekt “Kje v Afriki prezimujejo kmečke lastovke” prejeli tudi prvo nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
|
