ZGORNJEKREDNI FOSILI IZ KAMNOLOMA STRANICE PRI SLOVENSKIH KONJICAH

Del kamnoloma Stranice - pri Lipi. Foto: Franc Pajtler

Širšo okolico Slovenskih Konjic so že v devetnajstem stoletju raziskovali številni znani in priznani geologi in paleontologi (A. Morlot, M. V. Lipold, D. Stur, R. Hoernes, F. Teller in kasneje Kühn). Leta 1933 je o koralah iz Stranic pisal prof. dr. Ivan Rakovec. V drugi polovici dvajsetega stoletja so tu kartirali geologi Geološkega zavoda iz Ljubljane, številne velike in mikroskopsko majhne fosile je v okolici Stranic nabrala in raziskovala tudi Ksenija Križman. Že zbrano bogato fosilno favno, korale in rudistne školjke sta kasneje strokovno obdelala akademika dr. Dragica Turnšek in prof. dr. Mario Pleničar. Raziskave sta razširila tudi na novo zbran fosilni material, ki ga je v kamnolomu severno od Stranic pri Slovenskih Konjicah, na južnem pobočju Straniških brd med leti 1980 in 2002 nabral gospod Franc Pajtler iz Pragerskega. S pomočjo tega materiala sta lahko natančneje določila starost oziroma stratigrafsko razčlenitev tamkajšnjih apnencev.

Mikroskopski preparat dinozavrove kosti. Foto: dr. Irena Debeljak, Tomislav Popit

Kamnolom Stranice se razprostira ob cesti Slovenske Konjice - Vitanje, od cerkve Sv. Lovrenca v Stranicah do zaselka Lipa. Tu kot tehnični gradbeni kamen izkoriščajo neplastovit, tektonsko zdrobljen dolomit, srednjetriasne starosti. V preteklosti so nad Straniško cerkvijo izkoriščali tudi apnenec manjšega grebena, ki so ga zgradile rudistne školjke. Krpe apnencev na tem območju nastopajo le kot erozijski ostanki krednih skladov, med katere so lateralno vrinjene plasti laporja z vložki premoških glin in premoga ter laporastega apnenca. V teh plasteh so bile najdene kolonijske in posamične korale. Poleg školjk in koral so v Starniškem kamnolomu našli tudi skeletne elemente spongij, ostanke polžev, ostrakodov, briozojev, alg, foraminifer in na zahodni strani pri Lipi celo fragmenti ribjih in krokodiljega zoba ter cevaste kosti dinozavra. Leta 1999 jih je našel Franc Pajtler, pregledala in določila pa dr. Irena Debeljak.

Med pripravo Vitrine četrtletja smo pri pregledu gradiva, ki ga je v kamnolomu Stranice že pred leti nabral Franc Pajtler, našli dva večja odlomka kosti. Dr. Irena Debeljak (ZRC SAZU) meni, da pripadata srednjevelikemu rastlinojedemu dinozavru, morda iz skupine oklepnih dinozavrov (Ankylosauria).

Rabdodoni in nodozavri, katerim bi ostanka lahko pripadala, so na Evropskem otočju živeli pred približno 80 milijoni let, to je v obdobju zgornje krede (campanij; gosauski razvoj). Najbližje Stranicam so bili njihovi ostanki najdeni v okolici Dunaja (Muthmannsdorf - Wienerneustadt, Avstrija).

To je druga najdba dinozavrskih ostankov v Sloveniji in čeprav sta obe zgornjekredne starosti, njunih živalskih ostankov ne moremo primerjati med seboj. Ozemlji (okolica Stranic in okolica Kozine, od koder izvira prva najdba) sta bili v obdobju zgornje krede - obdobju naših dinozavrov ločeni. Ostanki dinozavra, krokodila, želve in sladkovodnih rib kažejo na pestro vretenčarsko združbo v daljni preteklosti na območju današnjega kamnoloma Stranice, ki je tako postal pomembno paleontološko najdišče.

Desna lupina rudistne školjke. Foto: Ciril Mlinar Cic

Rezultate raziskav rudistnih školjk je akad. prof. dr. M. Pleničar z navedki svojih predhodnikov objavil leta 1971 v Razpravah IV. Razreda SAZU. Tu je opisal šest vrst rudistnih školjk rodu Hippurites. Leta 1993 je objavil rezultate svojih nadaljnih raziskav in sicer opise po dveh vrst iz rodov Radiolites, Biradiolites in Sauvagesia, treh vrst iz rodu Praelapeirouseia, od katerih je ena nova vrsta (P. pajtleri) in ena nova variacia (P. kossmati slovenica) ter pet vrst rodu Lapeirouseia. Zadnje ugotovitve z opisi dveh vrst rodu Hippurites, štirimi vrstami rodu Hippuritella in eno vrsto rodu Vaccinites so bile objavljene leta 1994.

Sauvagesia meneghiniana (Pirona) Toucas. Foto: Ciril Mlinar Cic

Aulosmilia aspera (Sowerby, 1831). Foto: Ciril Mlinar Cic

Pregled predhodnih in svojih raziskav posamičnih koral je v Razpravah IV. Razreda SAZU 1978. leta podala akad. dr. D. Turnšek. Iz kamnoloma Stranice omenja dve vrsti rodu Aulosmilia, po eno vrsto rodov Dasmiopsis, Rennensismilia, Stephanosmilia in Acrosmilia, tri nove vrste novega rodu Conicosmilotrochus in enajst vrst rodu Cunnolites. Leta 1994 so bile opisane tudi grebenotvorne kolonijske korale in kamnolom Stranice kot njihovo dotedaj edino poznano primarno nahajališče v Sloveniji. V razpravi je navedenih šestnajst različnih vrst, ki pripadajo enajstim rodovom.

Literatura:
Jerše, Z., 1995: Elaborat o kategorizaciji, klasifiaciji in izračunu zalog tehničnega gradbenega kamna dolomita v kamnolomu Stranice, 25 str.. - Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana.
Pleničar, M., 1971: Hipuritna favna iz Stranic pri Konjicah. - Razprave SAZU, 4 razr., 14, 241 - 264, Pl. 1 - 10, Ljubljana.
Pleničar, M., 1993: Radioliti krednih plasti pri Stranicah blizu Slovenskih Konjic. - Razprave SAZU, 4 razr., 34, 45 - 103, Pl. 1 - 18, Ljubljana.
Pleničar, M., 1994:Hipuritidi iz zgornjekrednih rudistnih grebenov pri Stranicah in Lipi (SV Slovenija). - Razprave SAZU, 4 razr., 35, 43 - 63, Tab. 1 - 3, Ljubljana.
Turnšek, D., 1978: Solitarne senonijske korale iz Stranic in z Medvednice. - Razprave SAZU, 4 razr., 21, 61 - 128, Tab. 1 - 31, Ljubljana.
Turnšek, D., 1994: Zgornjekredne grebenotvorne kolonijske korale gosauskega faciese iz Stranic pri Slovenskih Konjicah (SV Slovenija). - Razprave SAZU, 4 razr., 35, 3 - 41, Tab. 1 - 10, Ljubljana.

Vitrino četrtletja je pripravila:
Katarina Krivic
Oblikovanje: Mia Asta
Tisk: Mojmir Štangelj
Prirodoslovni muzej Slovenije, julij - september 2004