 |
  |
|
Herbarij je zbirka posušenih in sistematično urejenih rastlin. Izraz izvira iz latinščine: beseda herba pomeni rastlina. Herbariji so namenjeni učenju in raziskovanju. Starejše herbarijske zbirke so del naše kulturne dediščine, del zgodovine botanične vede pri nas. V njih se skriva botanični spomin dežele. Stare herbarije hrani Prirodoslovni muzej Slovenije in obsegajo okoli 50.000 herbarijskih pol. Med njimi je tudi najstarejši znani herbarij na Slovenskem, ki nosi letnico 1696 in ki ga je uredil zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera. Herbariji iz druge polovice 18. stoletja in iz 19. stoletja so že klasične zbirke posameznih listov oziroma pol, na katerih so posušene rastline ponavadi prilepljene. Opremljene so z listki, na katerih je zapisano vsaj latinsko ime vrste. Prirodoslovni muzej Slovenije hrani zbirke mnogih naravoslovcev, ki so nabirali rastline na naših tleh. Dragocene so zbirke Balthasarja Hacqueta, Karla Zoisa, Franca Hladnika, Henrika Freyerja, Valentina Plemla in mnogih drugih. Posebna zanimivost so eksikatne (posušene) herbarijske zbirke, ki so izhajale v več izvodih in so imele tiskane etikete. Avtor oziroma urednik zbirke je pole pošiljal v centurijah, po 100 skupaj. Pri takih zbirkah so sodelovali različni botaniki. Ena prvih takih zbirk je bila Nemška posušena flora (Flora Germanica exsiccata), ki je nastajala v letih od 1830 do 1845. Obsega 2600 pol in pri njenem nastajanju so sodelovali tudi kranjski (slovenski) botaniki. Prirodoslovni muzej Slovenije hrani enega od redkih popolnih izvodov te znamenite zbirke. Zbirke, predstavljene v vitrini:
|
| Kustodiat za geologijo |
| Paleontologija |
| Mineralogija in petrologija |
| Kustodiat za nevretenčarje |
| Entomologija |
| Bioakustika |
| Kustodiat za vretenčarje |
| Herpetologija |
| Ornitologija |
| Sesalci |
| Uprava in tehnična služba |
| Uprava |
| Oddelek za stike z javnostmi |
| NAVIS |
| Muzejski računalniški center |
| Knjižnica |
 |
| Razstave | Informacije o muzeju | Publikacije | Naši naj... predmeti | Juliana |