Že Albert Bois de Chesne je skušal vrt urediti ekološko, po združbah, tako da bi bila posamezna gredica le izsek resničnega stanja v naravi, ves vrt pa pisan mozaik rastlinstva naših Alp. Omenili smo, s kakšnimi težavami se je srečeval. Po dolini Soče prihaja močan vpliv Sredozemskega morja, podnebje je veliko milejše kot na drugi strani Vršiča, v Kranjski Gori. Po dolini Trente sega submediteranska flora globoko v osrčje Julijcev. Tudi sama lega Juliane, njen položaj na južnem pobočju Kukle, daje veliko boljše možnosti kraškim rastlinam kot pa visokogorskim. Treba je bilo veliko truda in ljubezni, da je Juliana zrasla, da živi. Kako težko je bilo presaditi skromne rastlinice, navajene na prgišče zemlje v skalnih razpokah in na ostre pomladanske vetrove, v Trento, na zatišno pobočje, kjer se pomlad začne mesec ali dva prej, si komaj lahko predstavljamo. Treba jim je umetno ustvariti podobno okolje, kot ga imajo na svojih naravnih rastiščih. Kljub trudu mnogo rastlin propade zaradi velike poletne suše, v zadnjih letih so neugodno vplivale zime brez snega, morda jim ne ustreza prst, včasih pa so jih izpodrinile druge rastline. Triglavska neboglasnica, blazinasta rastlina s svetlo modrimi cvetovi, in brezstebelna lepnica navadno propadeta v vrtu že po enem letu. Njuno rastišče so skalne razpoke in grušč tik pod vrhovi, zato je razumljivo, da se težko prilagodita nadmorski višini komaj 800 m. Nekatere manj občutljive vrste uspevajo nekaj let, druge pa se spremenijo. Bela barva planik postane po nekaj letih le bledo zelena. Triglavska roža, katere obilno cvetje nas spominja na krvave sledi Zlatoroga, v vrtu le malo cveti.

Večina rastlin je trajnic, nekaj jih je enoletnic in dvoletnic. Zanje je poskrbljeno v tako imenovanem "otroškem vrtcu". Vrtnarji potrpežljivo zbirajo semena, ki jih posadijo v ta vrtec. Tako ni treba vsako leto nositi z gora toliko novih rastlin. Tudi nekatere trajnice vzgojijo iz semen. Del semen pošiljajo ljubljanskemu Botaničnemu vrtu. Ta vsako leto izda Index seminum, ki vključuje tudi seznam semen iz Trente. Pošiljajo jih v druge botanične vrtove po vsem svetu za zamenjavo.

Juliana je prvi in hkrati tudi edini alpski vrt v Sloveniji. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se jim ni mogoče ogniti, vidimo v njem najznačilnejše in najlepše predstavnice rastlinstva naših Alp, njihovega predgorja in tudi kraškega sveta.