Marca v našem muzeju napovedujemo občasne razstave in obrazstavne dejavnosti:

EVOLUCIJA ZEMLJE IN GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE
Geološki procesi so v več milijardah let izoblikovali čudovit moder planet – Zemljo. Vse od njenega nastanka pa do danes sile iz njene notranjosti in moč sonca preoblikujejo njeno podobo in postavljajo mejo med morjem in kopnim. Ta enkraten in neponovljiv planet je ustvaril razmere, kjer je nastalo življenje in se razvilo v skoraj popolno obliko – človeka. Vulkanski izbruhi, potresi in padci meteoritov so vsakih nekaj deset milijonov let zaznamovali spremembe, ki so se odrazile tako v podobi planeta kot v izumiranju in razvoju rastlinskih in živalskih vrst.
Na pregledni geološki razstavi o planetu Zemlji so predstavljeni glavni geološki procesi s primeri iz zakladnice geološke dediščine Slovenije. Posamezne atraktivne vsebine so dodatno predstavljene z animacijami in kratkimi filmi. Več na http://www2.pms-lj.si/razstave/gea/index.html. O monografiji: http://www2.pms-lj.si/publikacije/gea-publ.html
Avtorji razstave: dr. Miha Jeršek, Matija Križnar, dr. Renato Vidrih in soavtorji: dr. Uroš Herlec, dr. Breda Činč Juhant, Ivo A. Božič, Matjaž Černila, Matjaž Gostinčar, Vladimir Leben, Ciril Mlinar, dr. Staša Tome, Iztok Žgavec, Vili Žgavec.
Razstava je na ogled do 9. februarja 2011.

JAVNO VODSTVO po razstavi EVOLUCIJA ZEMLJE IN GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE
Sobota, 20.3.2010, ob 11. uri

SEIZMOGRAFI SKOZI ČAS
Ob 50-letnici moderne seizmologije na Slovenskem
Z izgradnjo Observatorija na Golovcu v Ljubljani leta 1958 in nakupom prvih seizmoloških instrumentov - seizmografov, je začel razvoj povojne moderne seizmologije na Slovenskem. Redno beleženje potresov doma in po svetu traja tako neprekinjeno že od leta 1959, torej polnih 50 let. To je bilo že drugo obdobje po letu 1897, ko je bila v Ljubljani postavljena prva potresna opazovalnica v avstro-ogrski monarhiji, da se je slovenska seizmologija uvrstila med države z dobro organizirano seizmološko službo. Razstavljeni so najpomembnejši instrumenti, ki so beležili potrese in omogočili kakovostne podatke, ki so jih slovenski seizmologi izmenjevali s svetovnimi seizmološkimi centri in na podlagi katerih lahko opredeljujemo potresno bolj in manj nevarna in ogrožena območja v Sloveniji. Nekateri od razstavljenih instrumentov so delovali do izgradnje nove moderne državne mreže potresnih opazovalnic leta 2006.
Avtorji razstave: dr. Renato Vidrih, Matjaž Gostinčar, Peter Sinčič (vsi Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo), dr. Miha Jeršek (Prirodoslovni muzej Slovenije)
Geološka vitrina četrtletja je na ogled do konca marca 2010.

ZNAMENITI SLOVENSKI NARAVOSLOVCI V DARWINOVEM ČASU
Prirodoslovni muzej Slovenije je ob 200-letnici rojstva znamenitega angleškega naravoslovca Charlesa Darwina in 150-letnici izida knjige O izvoru vrst z naravnim izborom pripravil knjižno razstavo Znameniti slovenski naravoslovci v Darwinovem času. Na razstavi so predstavljena nekatera dela Charlesa Darwina in dela pomembnejših slovenskih naravoslovcev, ki so živeli in delovali na ozemlju Slovenije v 19. stoletju. Darwinovi sodobniki so bili na primer Franc Hohenwart, Franc Hladnik, Ferdinand Schmidt, Henrik Freyer, Andrej Fleischmann, Valentin Plemel, Karel Dežman, Simon Robič, Fran Erjavec in Marko Lipold. Več na http://www2.pms-lj.si/razstave/darwin/.
Avtorici razstave: Alenka Petrinjak in Alenka Jamnik
Knjižna vitrina je na ogled do 31. marca 2010.

ŽIVI SVET RIBNIKOV V DOLINI DRAGE
Razstava v besedi, sliki in krajšem video filmu predstavi ribnike in njihov pestri živi svet ter možnosti koriščenja oziroma opazovanja. Nenazadnje razstava opozori tudi na ogroženost omenjenega kompleksa, še zlasti zaradi neodgovornega ravnanja človeka in nakaže morebitno prihodnost ribnikov.
Avtor razstave: Ivo A. Božič
Biološka vitrina četrtletja bo na ogled od 10. marca do 18. maja 2010.

PREDAVANJE iz cikla predavanj BIOTSKA RAZNOLIKOST SLOVENIJE
Četrtek, 4.3.2010, ob 18. uri
MEDNARODNO LETO BIODIVERZITETE
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je leto 2010 razglasila za mednarodno leto biodiverzitete. V tem letu se izteče tudi program »Odštevanje 2010« (Countdown 2010), ki od leta 2002 poteka v podporo doseganja ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD). Mednarodna skupnost se je s Konvencijo zavezala k trajnostnemu izkoriščanju in dolgoročnemu ohranjanju biodiverzitete, Odštevanje 2010 pa si je zadalo za cilj zaustaviti biodiverzitetno krizo. Kaj biodiverziteta sploh je? Kaj razumemo pod biodiverzitetno krizo? In kaj imajo s tem prirodoslovni muzeji?
Predaval bo prof. dr. Boris Kryštufek, muzejski svetnik
Vstop je prost.

PREDAVANJE iz cikla predavanj BIOTSKA RAZNOLIKOST SLOVENIJE
Četrtek, 11.3.2010, ob 18. uri
ALI JE NARAVA V SLOVENIJI NEKAJ POSEBNEGA?
Slovenci se ponašamo s pestro in ohranjeno naravo. Ko pa bi radi komu to utemeljili, pa se lahko znajdemo v zadregi: kaj je tisto, po čemer narava v Sloveniji izstopa v primerjavi z drugimi državami? Kaj je zanjo še posebej značilno? Če bi se radi seznanili z nekaj možnimi odgovori, pridite na predavanje!
Predaval bo dr. Peter Skoberne
Vstop je prost.

DELAVNICA ZA OTROKE (5 do 12 let)
Sobota, 13.3.2010 ob 11. uri
BRUHAJOČI VULKAN
Ob novi razstavi Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije se bomo pogovarjali o vulkanih, vulkanskih izbruhih in nekaterih drugih geoloških procesih našega nemirnega planeta. Otroci bodo izdelali vsak svoj vulkan, z nekaj “kuhinjske kemije” pa bomo uprizorili vulkanski izbruh.
Delavnico vodi dr. Staša Tome, muzejska svetovalka
Število mest je omejeno, vstopnice so naprodaj pri blagajni muzeja (2,50 EUR).

PREDAVANJE iz cikla predavanj BIOTSKA RAZNOLIKOST SLOVENIJE
Četrtek, 18.3.2010, ob 18. uri
SLOVENSKI TRAVNIKI, NJIHOVA RASTLINSKA PESTROST IN OGROŽENOST
V Sloveniji so travniki v glavnem drugotnega nastanka. Zaradi geografske lege so zelo pestri in bogati z rastlinskimi vrstami. Katere so te vrste? Kje so razširjene? Kako se vrste širijo vzdolž njihovih arealov? Kaj jih ogroža in kako jih uspešno lahko ohranjamo?
Predaval bo prof. dr. Mitja Kaligarič
Vstop je prost.

JAVNO VODSTVO po razstavi EVOLUCIJA ZEMLJE IN GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE
Sobota, 20.3.2010, ob 11. uri

PREDAVANJE
Četrtek, 25.3.2010, ob 18. uri
PADEC METEORITOV NA MEŽAKLI 9. APRILA 2009
Zabeleženi padci meteoritov so pri nas izjemno redki. Do nedavnega je bil edini znani meteorit pri nas Avški meteorit, ki je padel v Avčah pred več kot sto leti. 9. aprila 2009 je prišlo do novega zabeleženega padca meteorita, tokrat na območju Mežakle. Padec meteorita so videli maloštevilni očividci, posnele pa so ga tudi vsenebne in meteorske kamere na dveh astronomskih observatorijih v Sloveniji ter vsenebne kamere Evropske vsenebne mreže na Češkem. Analiza posnetkov je omogočila natančno rekonstrukcijo atmosferske poti in prvotno orbito meteorita. Tako se je Jeseniški meteorit pridružil peščici meteoritov z znanimi prvotnimi orbitami. Gre za izjemno pomemben dosežek, saj kemično in petrološko natančno analizirani meteoriti z natančno znanimi prvotnimi orbitami predstavljajo dragocen kemični vzorec dela Osončja, iz katerega prihajajo.
Predavali bodo Jure Atanackov, Javor Kac in Gregor Kladnik
Vstop je prost.

DELAVNICA ZA OTROKE (5 do 12 let)
Sobota, 27.3.2010, ob 11. uri
MORSKI POPOTNIKI
Ob novi predstavitvi morja in zanimivih muzejskih primerkih (morske želve, okostje kita…) bodo otroci spoznavali prebivalce morja, ki svoje življenje preživijo v nenehnem potovanju po širnih morjih in oceanih. Kaj jih žene, kako najdejo pot, katere nevarnosti prežijo na njih? Skupaj bomo poiskali odgovore, potem pa bodo otroci iz blaga izdelali prikupne mehke morske želve, ki jih bodo lahko doma uporabili za shranjevanje bucik in šivank.
Delavnico vodi dr. Staša Tome, muzejska svetovalka.
Do zasedbe prostih mest - predprodaja vstopnic na blagajni muzeja (2,50 EUR).

Cikel predavanj BIOTSKA RAZNOLIKOST SLOVENIJE

Četrtek, 4. 3. 2010, ob 18. uri
prof. dr. Boris Kryštufek, muzejski svetnik
MEDNARODNO LETO BIODIVERZITETE
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je leto 2010 razglasila za mednarodno leto biodiverzitete. V tem letu se izteče tudi program »Odštevanje 2010« (Countdown 2010), ki od leta 2002 poteka v podporo doseganja ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD). Mednarodna skupnost se je s Konvencijo zavezala k trajnostnemu izkoriščanju in dolgoročnemu ohranjanju biodiverzitete, Odštevanje 2010 pa si je zadalo za cilj zaustaviti biodiverzitetno krizo. Kaj biodiverziteta sploh je? Kaj razumemo pod biodiverzitetno krizo? In kaj imajo s tem prirodoslovni muzeji?

Četrtek, 11. 3. 2010, ob 18. uri
dr. Peter Skoberne
ALI JE NARAVA V SLOVENIJI NEKAJ POSEBNEGA?
Slovenci se ponašamo s pestro in ohranjeno naravo. Ko pa bi radi komu to utemeljili, pa se lahko znajdemo v zadregi: kaj je tisto, po čemer narava v Sloveniji izstopa v primerjavi z drugimi državami? Kaj je zanjo še posebej značilno? Če bi se radi seznanili z nekaj možnimi odgovori, pridite na predavanje!

Četrtek, 18. 3. 2010, ob 18. uri
prof. dr. Mitja Kaligarič
SLOVENSKI TRAVNIKI, NJIHOVA RASTLINSKA PESTROST IN OGROŽENOST
V Sloveniji so travniki v glavnem drugotnega nastanka. Zaradi geografske lege so zelo pestri in bogati z rastlinskimi vrstami. Katere so te vrste? Kje so razširjene? Kako se vrste širijo vzdolž njihovih arealov? Kaj jih ogroža in kako jih uspešno lahko ohranjamo?

Napovedujemo:

Četrtek, 1. 4. 2010, ob 18. uri
Ivo A. Božič: ŽIVI SVET RIBNIKOV V DOLINI DRAGE

Četrtek, 15. 4. 2010, ob 18. uri
dr. Tomi Trilar: RAZNOLIKOST ŽIVALSKIH GLASOV

Četrtek, 22. 4. 2010, ob 18. uri
prof. dr. David Stopar: MIKROORGANIZMI - NEVIDNI DELAVCI SVETA

Četrtek, 6. 5. 2010, ob 18. uri
dr. Nada Praprotnik: BOTANIČNA PESTROST V NAŠIH ALPAH

Četrtek, 13. 5. 2010, ob 18. uri
dr. Andrej Gogala: BIOTSKA RAZNOVRSTNOST NA KRASU

Četrtek, 20. 5. 2010, ob 18. uri
doc. dr. Jože Bavcon: 200 LET BOTANIČNEGA VRTA V LJUBLJANI

Četrtek, 27. 5. 2010, ob 18. uri
dr. Dušan Jurc: GLIVE – NE RASTLINE, NE ŽIVALI

Četrtek, 3. 6. 2010, ob 18. uri
mag. Nikolaj Pečenko: ŽIVALSKI VRTOVI IN VAROVANJE NARAVNE RAZNOVRSTNOSTI

Četrtek, 17. 6. 2010, ob 18. uri
mag. Matjaž Jež: BREZ METULJEV NI PRAVEGA SONČNEGA DNE